Me prime, da bi jokal, grem v o??tarijo,
s prijatli se sreèam, smejim se in pijem,
??alostne misli v ??tose zavijem
in potlej sem videt zmer dobre volje,
vsi pravjo: «Glej no tega! Tko ??ivet je najbolje.»
A mene od znotraj peèe in kolje,
peèe in kolje ta beda, ta beda.
Mene od znotraj peèe in kolje,
ta beda, ta beda — od ??nopsa, seveda.
Te??ko je priznat.
Te??ko je priznat.
Me prime, dab obupal pa grem na tekmo,
s prijatli se sreèam, navijam in pijem,
??alostne misli v parole zavijem
in potlej sem videt zmer dobre volje,
vsi pravjo: «Glej no tega! Tko ??ivet je najbolje.»
A mene od znotraj peèe in kolje,
peèe in kolje ta beda, ta beda.
Mene od znotraj peèe in kolje,
ta beda, ta beda — od tekme, seveda.
Te??ko je priznat.
Te??ko je priznat.
Me prime, da bi jokal pa grem na zabavo,
s prijatli se sreèam, ple??em in pijem,
??alostne misli v ritme zavijem
in potlej sem videt zmer dobre volje,
vsi pravjo: «Glej no tega! Tko ??ivet je najbolje.»
A mene od znotraj peèe in kolje,
peèe in kolje ta beda, ta beda.
Mene od znotraj peèe in kolje,
ta beda, ta beda — od muz’ke, seveda.
Te??ko je priznat.
Te??ko je priznat.
Ja mene od znotraj peèe in kolje,
peèe in kolje ta beda, ta beda.
Mene od znotraj peèe in kolje,
ta beda, ta beda — od ??ivljenja, seveda.
Te??ko je priznat.
Te??ko je priznat.
Te??ko je priznat.
Te??ko je priznat.
